Haute Route z gorskim kolesom (skoraj) :: Verbier - Zermatt

Objave vaših foto in video poročil iz opravljenih kolesarskih tur

Haute Route z gorskim kolesom (skoraj) :: Verbier - Zermatt

OdgovorNapisal/-a diver » 03 Sep 2013 20:20

Za začetek malo uvoda.

Prvotno je bila pot mišljena s pričetkom v Chamonixu, vendar smo glede na opise na internetu ugotovili, da je predvidena pot za prvi dan od Chamonixa do Champex-Laca zahtevna tako za gor kot tudi za dol. Ponudila se je boljša možnost s štartom iz Courmayeurja, ter preko Gran Col Ferreta s spustom v Orsieres. Tu je vzpon normalno vozen razen na koncu cca 100 vm, spust je pa naj bi bil povsem tekoč. Štirinajst dni pred načrtovanim odhodom smo ugotovili, da Mont Blanc Expres letos poleti ne vozi po svoji ustaljeni poti, temveč je potrebno mejo med Švico in Francijo prečkati z avtobusom preko prelaza, saj na francoski strani tunela izvajajo vzdrževalna dela, koles pa na avtobus ne jemljejo. Ni nam preostalo drugega kot da še enkrat spremenimo plan ter prestavimo štart v Martigny.
Dogovor je bil, da turo izvedemo med 28.7. in 11.8.2013 in sicer v dneh, ko bo dolgoročna vremenska napoved za področje med Verbierom in Zermattom najbolj ugodna. Predvideli smo 5 do 6 kolesarskih dni.
Pred odhodom je bilo potrebno uskladiti tudi seznam opreme in oblačil, ki jih potrebujemo vsi ter tudi vsak zase. Glede na to, da je potrebno vso potrebno opremo in oblačila nositi vse dni v nahrbtniku na hrbtu, je bil cilj doseči čim nižjo težo nahrbtnika. Tako je bilo potrebno vse minimizirati. Želja je bila, da znaša teža nahrbtnika med 5,5 – 6,5 kg brez meha z vodo, kar nam je na koncu nekako tudi uspelo. Enim bolj, drugim manj. Tako je v štirinajstih dneh pred odhodom nastala tabela potrebščin.
Za takšen podvig je potrebna tudi priprava glede same trase. Na internetu je možno dobiti GPS pot za MTB dirko imenovano Grand Raid (http://www.grand-raid.ch/index-en.html), ki poteka od Verbiera do Grimentza. Drugo pot smo dobili iz slovenske internetne strani/bloga, ki so jo leta 2012 kolesarili od Chamonixa do Zermatta (http://www.brajdo.com/blog/?p=5191). Kot tretja nam je bila v pomoč objava na tabla.mtb.si avtorja problematiks z objavo »Chamonix do Zermatta...skoraj«.
Tako smo imeli dve poti, kateri smo lahko primerjali med seboj in ju sproti dopolnjevali s svojimi idejami. Poleg GPS naprave je potrebno imeti s seboj tudi zemljevid, po možnosti v merilu 1:25000. Tako sem prijatelju, ki dela v Švici, posredoval seznam zemljeevidov, ki jih potrebujemo. Zemljevide je kupil v lokalni knjigarni ter jih 12 dni pred odhodom poslal v Slovenijo. In tako smo mislili, da imamo vse. Pa smo se globoko zmotili. Dva dni pred odhodom zemljevidov še vedno ni bilo na spregled. In kaj sedaj, zemljevide pač nujno potrebujemo. Poiskati je bilo potrebno rezervno opcijo. Po dveh urah iskanja po internetu se je našla internetna stran (http://map.schweizmobil.ch/?lang=en), kjer je možno videti celotno Švico v različnih merilih. Na srečo je možno narediti tudi printe v pdf formatu določenega območja v željenem merilu velikosti A4. Tako smo bili rešeni, samo še natisniti je bilo potrebno 45 strani velikosti A4, obrezati liste ter sestaviti. Po desetih urah dela je bilo 5 zemljevidov pripravljenih za pot. Sedaj smo dejansko imeli vse pripravljeno za začetek popotovanja.
Slika

Dan 1 :: pot Ljubljana – Verbier (Le Chable), 29.7.2013
Ker smo iz raličnih koncev Slovenije je bil zbor določen v Ljubljani ob 6:15. Po 30 minutah igranja tetrisa s kolesi nam je le uspelo namestiti dve kolesi na prtljažnik, nameščen na kljuki avtomobila.
Slika

Zadeva ni tako nedelžna, če tega nisi nikoli počel, še posebej s polnovzmetenimi kolesi. In smo šli. Vožnja, ki je potekala najprej v sončnem vremenu po Sloveniji in delu Italije, se je kmalu spremenila v oblačno in deževno vožnjo po Italiji, kjer smo na delih avtoceste zaradi obilnih padavin vozili tudi samo 60 km/h. Mimo Milana in preko prelaza Simplon smo prispeli v Švico, kjer smo v Vispu zavili v dolino, ki vodi v Zermatt. Načrt je bil, da pustimo avto v eni izmed vasi pred Zermattom in se z vlakom odpeljemo v Le Chable. Ker je v Švici deževalo, smo se odločili, da avto parkiramo v garažni hiši v Täschu. Po zadnji iteraciji pakiranja nahrbtnika smo kupili karte za vlak in se preko Vispa in Martignyja, kjer smo morali prestopiti, prispeli v Le Chable.
Slika

Med vožnjo po Sionski dolini smo lahko na južnih pobočjih opazovali neskončne obdelane nasade vinskih trt. Očitno imajo švicarji dobro vino. Po prihodu v Le Chable smo poiskali spodnjo postajo žičnice, ki pelje v Verbier, saj smo dan pred odhodom v njeni zgradbi rezervirali sobo.

Dan 2 :: Verbier (Le Chable) – Veysonnaz, 30.7.2013
Ob 7.00 uri smo se zbudili v hladno, megleno in oblačno jutro. Norvežani (norveška meteorološka napoved http://www.yr.no) so za 9.00 uro napovedovali sončno vreme. Po zajtrku so se oblaki začeli trgati in ob 9.00 je bilo nebo večinoma jasno z manjšimi oblački, ki so bili le zadnji konec repa vremenske fronte. Iz Le Chabla smo se v Verbier odpeljali z gondolo, saj ni imel noben od nas posebne želje poganjati pedala po zelo prometni in asfaltni cesti. Tako smo prvih 650 vm »prigoljufali« in prispeli na pravi štart naše kolesarske avanture. In smo začeli. Najprej po asfaltnih cestah skozi Verbier, kjer smo ob golf igrišču, ki leži na višini 1750 m, zavili na makadamsko pot proti Les Ruinettes (2200 vm).
Slika

Od tu naprej se je makadamska pot bolj postavila pokonci, svoje pa je naredila tudi nadmorska višina.
Slika

Po slabih treh urah vrtenja pedal v klanec smo prišli na prvi cilj, Cal de Vaux (2725 m) oziroma zgornjo postajo gondole Attelas (2733 m). Že med vzpenjanjem so se nam kazali izjemni razgledi okoliških hribov, po prihodu na vrh pa smo lahko občudovali še vrhove na drugi strani ter jezero Lac de Vaux (2540 m), ki se je kopalo v soncu pod nami.
Slika

Sledil je spust do Col de Mines (2320) in prečka do Croix de Coeur (2180), kjer smo imeli ves čas čudovit razgled na Verbier pod nami.
Slika

Sledil je prvi resen spust, kjer smo od vrha ulovili single track, ki je večkrat prečkal makadamsko cesto. Tako smo prispeli v La Tzoumaz, se odpeljali skozi vas ter ponovno zagrizli v klanec za naslednjih 400 vm. Sledil je spust proti Nendazu, kjer smo se ustavili pri tabli za Nendaz. Tabla je kazala na krasen single track. Na žalost je bila ta potka z znakom prepovedana za kolesarje, kar smo tudi upoštevali, zato smo se morali spustiti še nižje proti dolini.
Slika

Poplačani smo bili s krasnim single trackom po gozdu, na koncu pa »nagrajeni« še z dodatnimi 250 vm do Veysonazza (1380 m). Ker nismo imeli razerviranega nobenega prenočišča, smo najprej zavili v turistično pisarno, kjer smo presenečeni ugotovili, da je zaprta, saj delajo samo do 17.00 ure. Ni nam preostalo drugega, kot da sami povprašamo po okolici. V bližnjem gostišču ob spodnji postaji gondole smo takoj dobili prenočišče.
Statistika dneva: 61 km in 2030 vm (+650 z gondolo iz Le Chable-ja)

Dan 3 :: Veysonnaz - Evolen, 31.7.2013
Zbudili smo se v krasno sončno jutro. Po zatrku je takoj sledilo 750 vm klanca do zgornje postaje gondole Thyon (2125 m), kjer je pravo blokovsko naselje apartmajev smučarskega središča. Pot, ki pelje do vrha je najprej asfaltna, nato preide v makadam, vmes pa je odsek, ki pelje po gozdni potki.
Slika

Na srečo poteka večino vzpona po senci. Sledilo je skoraj 950 vm spusta v Heremence (1260 m), prva polovica po lokalni downhill progi, druga polovica pa na žalost po lokalni asfaltni cesti. V Heremenceju smo si želeli privoščiti kosilo, saj je bilo od tega odvisno naše nadaljevanje poti. Na našo žalost je bilo vse zaprto, tako da smo nadaljevali pot do naslednje vasi Mache (1330), kjer so nam v lokalni gostilni (verjetno edini v vasi – kje drugje kot zraven cerkve) naredili 1,5 m pečene klobase z ocvrtim krompirjem ter zeleno solato.
Slika

Je hudo teknilo. Tako smo dobili gorivo za dodatnih 950 vm brcanja v klanec na Mandelon (2230 m). Iz Mache-ja je sledilo najprej 200 vm strmega klanca, nato makadamska prečka na višini 1530 m, da smo prišli na drugio stran doline in do začetka klanca na Mandelan. Klanec tehnično ni zahteven, saj je do pašne skupnosti na višini 2070 m asfaltiran. Sledi še dodatnih dodatnih 150 vm klanca po travnatem kolovozu, kjer smo prišli do prečke, od koder so se nam ponudili prekrasni razgledi proti Sionu, Veysonazzu, Evolenu in grebenu, kateri je bil v planu za naslednji dan.
Slika

Sledil je spust proti Evolenu, najprej po makadamski cesti, kjer smo na višini 1800 m ujeli peš pot, ki nas je po krasni gozdni singli pripeljala v vasico Les Flanmayens (1660 m). Tu smo morali vklopiti našo raziskovalno žilico, saj je bilo potrebno najti prehod med hišami do nadaljevanja sicer strme vendar gladke peš poti, ki nas je pripeljala v dolino ter do končne dnevne destinacije Evolene.
V vasi nas je pričakalo super presenečenje. 1.8. je namreč v Švici nacionalni praznik, zato nekatera mesta pripravljajo zabavo že dan pred praznikom. Tako smo prikolesarili v praznično okrašen center Evolena, ki se je pripravljal na večerno zabavo. Prenočišče smo dobili penzionu tik ob glavnem trgu, tako da po zasluženem tušu nismo imeli daleč do centra dogajanja. Večer smo preživeli na glavnem trgu ob dobri hrani, pijači in zabavi.
Slika

Kljub kosilu nikakor nismo mogli nasititi naših želodcev, zato je vsak pojedel predjed (raclette) in dve glavni jedi.
Slika

Pri tem smo imeli težavo z dostavo druge glavne jedi, saj gostinci nikakor niso mogli razumeti, da želimo še eno porcijo. Tu smo spoznali zelo prijetno švicarsko družino, ki je bila na tridnevnem kolesarjenju od Verbiera do Grimentza. Po njihovem posredovanju in obrazložitvi v lokalnem jeziku smo le dobili še eno porcijo. Na splošno bi lahko rekli, da so ljudje so zelo prijazni, čeprav smo naslednji dan videli razliko med francosko in nemško populacijo. V francoskem predelu so ljudje veliko bolj odprti in prijazni. Ob koncu zabave so nas švicarji presenetili tudi z vrhunskim ognjemetom, ki je bil primerljiv z tistim, ki ga pripravijo pri nas za novo leto.
Slika

Statistika dneva: 51 km, 1830 vm

Dan 4 :: Evolen - Grimentz, 1.8.2013
Po slabo prespani noči, saj so lokalci žurali dolgo v noč in zganjali kraval, smo se namenili proti za ta dan edinemu gorskemu cilju, prelazu Pass de Lona (2790 m). Pot se enakomerno vzpenja po makadamski cesti mimo vasi Sandolin in Eison, z eno napako s spustom po gozdni potki (140 vm) do višine 2620 m, kjer smo prišli do simpatičnega naselja pašne skupnosti s cerkvico.
Slika

Tu smo si pred končnim naskokom na vmesni cilj privoščili pravo višinsko gostijo v obliki domačih slovenskih suhih klobas in švicarskega kruha.
Slika

Je teknilo, pa še kako. Od tu naprej je do prelaza še slabih 400 vm, kjer je potrebno kolo delno riniti, delno je vozno, zadnjih 250 vm pa je potrebno kolo nesti.
Slika

S sedla je sledilo 140 vm spusta, ki nas je pripeljalo do jezera Lac de Lona.
Slika

Tu je bil čas za pranje kolesarskih podhlač (beri: za kopanje v ledeno mrzli vodi).
V nadaljevanju poti smo se morali dviniti za slabih 150 vm na Basset de Lona (2800 m), od koder je sledil spust do Grimentza.
Slika

V osnovi poteka spust po makadamski cesti, kjer lahko med serpentinami uloviš pešpot, ki seka cesto ter se tako pripelješ do 148 m visokega in 610 m dolgega jezu Moiry in akumulacijskega jezera Lac de Moiry.
Slika

Od jezu sledi 650 vm kamnite poti (rolling stones), ki nas je pripeljala direktno v Grimentz.
Statistika dneva: 39 km, 1610 vm

Dan 5 :: Grimentz - Gruben, 2.8.2013
Ponovno smo se prebudili v kičasto jutro brez oblačka. Po zatrku smo se najprej odpravili v turistični urad v Grimentzu, saj so nas zanimale možnosti za spanja v Grubnu. Glede na to, da ima Gruben le 1800 prebivalcev smo predvidevali, da jih ni veliko. In prav smo imeli. Izvedeli smo namreč, da je v Grubnu le ena možnost, in sicer lokalni hotel. Ustrežljiva uradnica je poklicala v hotel, kjer smo si rezervirali prenočišče na skupnih ležiščih.
Od Grimentza smo se po makadamski cesti najprej povzpeli za 200 vm, od koder je sledil makadamski spust v Mottec, od tu pa po drugi strani doline po lokalni cesti skozi Ayer do Saint-Luca (1680 m).
Slika

Ker se je po treh dneh kolesarjenja že kazala utrujenost je bila soglasna odločitev, da naslednjih 450 vm goljufamo z zobato železnico. Po shopingu zaloge hrane smo se vkrcali v gondolo, ki nas je pripeljala na Tignouso (2150 m).
Slika

Od tu naprej do Zermatta nam je bila pot neznanka. Odpeljali smo se proti hotelu Weisshorn, kjer je bilo potrebno nekje na polovici zaviti levo iz ceste na peš pot. Jasno smo odcep zgrešili. Včasih je potrebno stopiti tudi okoli stebra in pogledati, kaj piše na drugi strani table! Tako smo zaslužili dodatnih 100 vm. Pot je zaradi naklona kmalu postala nevozna, tako da smo začeli s taktiko guranje/nošenje za naslednjih 200 vm. Sledil je malo položnejši del, kjer se dalo s težavo celo poganjati pedala.
Slika

Za zadnjih 300 vm pa ni bilo druge opcije, kot dati kolo na rame in ga odnesti po serpentinah do sedla Meidpass (2790 m).
Slika
Slika

Vse muke so bile poplačane z razgledom na okoliške vršace. Iz prelaza smo opazovali vijugasto potko, ki se je vila proti dolini. Super, samo še spust in smo na pivu v Grubnu.
Slika

Spust je bil kar zahteven. Zgornji del je šodrasta serpentinasta potka, narejena v melišče, tako da je potrebno biti previden zaradi zdrsa. Srednji del, do vasi Meide Oberstafeel (2350 m) je vozen, vendar je potrebno večkrat sestopiti iz kolesa in prenesti kolo čez naložene balvane ali čez potoke.
Slika

Spodnji del spusta poteka po peš poti v gozdu, ki je strma in tehnično zahtevna vožnja po serpentinah. Druga množnost spodnjega dela je spust po makadamski cesti v dolino. Mi smo izbrali prvo možnost in prišli po potki v Gruben (1900 m), direktno pred hotel Schwarzhorn, ki izgleda kot nemško letovišče za oficirje iz druge svetovne vojne.
Slika

Zaradi predhodnih treh dni kolesarjenja kar naporna tura. Na srečo je bila tudi krajša od dosedanjih, zato smo na cilj prispeli v zgodnjih popoldanskih urah in tako imeli malo več časa za počitek in regeneracijo. Glede na vremensko napoved za naslednji dan, ki ni bila ravno obetajoča, smo premlevali opcije za traso do Zermatta. Osnovni plan je bil, da se preko prelaza Augstbordpass (2894 m) spustimo v Sankt Niklaus in nato po dolini odkolesarimo do Zermatta. Po posvetu in pregledu zadnje vremenske napovedi je kazalo na jutranje rosenje, od 10.00 do 16.00 ure sonce, nato pa močan dež. Odločitev je bila, da turo pričnemo zgodaj, ob 7:00 uri, z načrtovanim prihodom na cilj do 15.00 ure.
Statistika dneva: 38 km, 1210 vm (+450 z gondolo iz Saint-Luca)

Dan 6 :: Gruben - Randa, 3.8.2013
Dan smo začeli po planu in smo bili ob 7:00 že na kolesu. Cesta se je takoj za hotelom začela strmo vzpenjati, kjer so nas dobile prve dežne kaplje.
Slika

Vreme je šlo po planu in upali smo, da se bo do 10.00 ure resnično zjasnilo. In se je. Norvežani so zopet zadeli napoved, samo da bo zdržalo tja do 15:00 ure. In na srečo je zdržalo. Cesta se je kmalu končala, kolovoz pa je postal zelo strm, tako da se je dalo voziti do višine 2130 m. Od tu naprej pa tehnika guranje/nošenje do samega prelaza Augstbordpass (2894 m). Vmes je bilo nekaj na silo voznih delov, ki pa niso omembe vredni.
Slika
Slika

Na prelaz smo prispeli že ob 10:00 uri, tako da ni bilo nobene bojazni, da ne bi bili v dolini pred dežjem. Prvih 100 vm spusta je bilo obetavnih, podobna šodrasta in serpentinasta potka kot iz Maidpass-a, ki pa se je kmalu končala.
Slika

Začeli so se balvani, čez katere ni bilo mogoče voziti (vsaj noben od nas). To se je nadaljevalo cca 150 vm. Nato je bilo do višine 1480 m pot vozna-nevozna-vozna... Tu smo prišli do razcepa, kjer smo izbrali pot po desnem pobočju proti Sankt Niklausu, ki je bila edina pot narisana na karti od GPS-a. Pot se je nadaljevala po prečki in se dvignila za 30 vm, ki pa tudi pod razno ni bila vozna. Edina možnost je bila tehnika guranje/nošenje.
Slika
Slika

Po 45 minutah pa smo na levem (nasprotnem) pobočju pod sabo kar naenkrat zagledali potko z dolgimi serpentinami, ki je izgledala zelo lepo. Ker ni imel noben volje se vračati, smo nadaljevali po naši začrtani poti. Na koncu prečke je pot zopet postala delno vozna do naselja Jungu (2000 m). Zaradi del za novo hidroelektrarno je bila pot od Jungu do Sankt Niklausa zaprta, zato smo se naložili na gondolo in se z njo odpeljali v Sankt Niklaus (1180 m) [uradna verzija], neuradno pa zaradi vsesplošne utrujenosti pomanjkanja koncentracije, volje,.
Slika

Iz gondole smo opazovali serpentinasto potko, ki se je pod nami vila do doline. Pot je izgledala lepa, vendar pa IZREDNO izpostavljena. Domačin ni imel nobenega podatka, da bi se kdaj kdo peljal po tej potki, je rekel, da bi se verjetno dalo. Vendar ne mi, in vsaj ne takrat. Pot od Grubna do Sankt Niklausa lahko opišemo kot cela JEBA (vsaj varianta po desnem delu brega).
V Sankt Niklausu smo poiskali turistični urad, kjer nam je prijazna gospa uredila prenočišče v vasi Randa, 250 vm višje po dolini. Še ped zadnjimi 250 vm smo si morali napolniti baterije, zato smo si privoščili pizzo in radler. Ta, zadnji del, je bila prava muka in smo ga prevozili s čisto ihto in kot naročeni prišli v Rando tik pred dežjem.
Vsi popolnoma brez energije smo samo še čakali na tuš in večerjo.
Med nevihto in našim tuširanjem je v celotni dolini zmanjkalo elektrike. Šele ko smo se sprehodili do 15 min oddaljene gostilne pri autocampu smo ugotovili zakaj. Iz bližnje gore se je 100 m od autocampa privalil ogromen balvan, pokosil smreke pred seboj, skočil na cesto in obstal na drugi strani. Zato je bila cesta proti Zermattu zaprta okoli 3 ure.
Slika

Statistika dneva: 33 km, 1450 vm


Dan 7 :: Randa – Zermatt – Gornergrat – Zermatt - Täsch, 4.8.2013
Zadnji dan je bil načrt odpeljati se do Zermatta, z zobato železnico na Gornergrat (3100 m) in se spustiti nazaj v Zermatt, ter do našega avta v Täsch. Zbudili smo se v oblačno jutro, s tem da so norvežani napovedali sonce za 10:00 uro. Ravno ko smo hoteli zavrteti pedala proti Zermattu je pričelo deževati. Odločili smo se, da se do Zermatta odpeljemo z vlakom. In smo doživeli presenečenje. Švicarji so hoteli za dve postaji ogabnih 27 CHF na osebo. Zato smo počakali, da je prenehalo deževati in odkolesarili do Zermatta (1600 m). Med kolesarjenjem proti Zermattu se je nebo že zjasnilo. V Zermattu smo kupili karte za zobato železnico
Slika

in se odpeljali na Gornergrat (3100 m),
Slika

kjer smo občudovali okoliške štiritisočeke, ki so se kopali v soncu, le Materhorn je bil nekoliko sramežljiv in si je nadel kapo.
Slika

Kot se za zaključek takšnega popotovanja spodobi, smo na koncu tudi nazdravili
Slika

in se odpeljali v dolino do našega avta.
Slika

Čakalo nas je le še osem ur vožnje do Ljubljana.
Statistika dneva: 48 km, 500 vm (+1500 z zobato železnico)

Zaključek
Na srečo smo vreme zadeli v nulo. Kljub visoki nadmorski višini (2000+) so bile temperature visoke. Domačini so komentirali, da je bil to verjetno najlepši teden v kosu v celem letu. K lažjemu kolesarjenju pripomore tudi veliko izvirov vode, ki avtomatično znižajo težo nahrbtnika. V povprečju smo imeli 1 – 1,5 l vode v mehu.
Kljub temu, da nismo izpeljeli prvotnega plana s pričetkom v Chaminixu, smo preživeli 5 dni polnih prelepih razgledov, idealnega vremena, visokih prelazov, simpatičnih vasic, prijaznih ljudi, dobre hrane, smeha in jeze, velikih naporov in predvsem utrujenih mišic. Pa se je vsekakor splačalo. Garmin je pokazal 8.130 višinskih metrov na dolžini 222 kilometrov. Šesti dan pa za nagrado z vlakom še na 3.100 metrov visoki Gornergrat in ob napaki v spustu (dodatnih 500 metrov vzpona) kakih 1.800 višincev drvenja po poteh, makadamih, singletrailih, posledično pa dodatnih 50 kilometrov za piko na i. Lepo, naporno, neopisljivo.
Na poti domov pa smo že začeli delati plane za nove podvige....

Jezdeci in fotografi: Maruša, Andrej, Pečo, Miha

Če ima kdo po tem branju še kaj volje do gledanja slik, so na temle linku: https://picasaweb.google.com/109568663797439692901/VerbierZermatt290704082013#

Če pa še to ni dovolj, se najde še nekaj kičastih fotk tukaj: https://picasaweb.google.com/109568663797439692901/VerbierZermatt290704082013Panorama#
Uporabniški avatar
diver
član
 
Prispevkov: 106
Pridružen: 24 Avg 2008 18:49
Kraj: Ljubljana

Re: Hute Route z gorskim kolesom (skoraj) :: Verbier - Zerma

OdgovorNapisal/-a problematiks » 03 Sep 2013 20:45

So fine te vecdnevne ture cez hribe, ne?Mi smo se tako razvadili, da gremo od takrat (Chamonix-Zermatt je bila prva) vsako leto kam :)

Skoda edino, ker niste tudi v kaksni koci v hribih se kdaj prespali, ker samo se doda k celotni izkusnji.

Marko

P.S: No, zdaj vem se kaksen zgleda spust iz Meidpassa, ki se je nam izmaknil :wink:
problematiks
KontraRevolucionar
 
Prispevkov: 5791
Pridružen: 23 Feb 2002 17:17

Re: Hute Route z gorskim kolesom (skoraj) :: Verbier - Zerma

OdgovorNapisal/-a MAAC » 04 Sep 2013 15:43

Khm, vidim da je bil oni projektor v hotelu res totalni poden, zdaj ko gledam te fotke še na kompiju :mrgreen: ;)

Super reportaža!! :D

Maac
Ni nam lahko... je pa fajn!!!
Uporabniški avatar
MAAC
aufbix PR
 
Prispevkov: 6291
Pridružen: 19 Maj 2000 09:34
Kraj: Maribor

Re: Haute Route z gorskim kolesom (skoraj) :: Verbier - Zerm

OdgovorNapisal/-a Stak » 04 Sep 2013 20:44

Zelo všečno!
Uporabniški avatar
Stak
član
 
Prispevkov: 472
Pridružen: 17 Avg 2010 10:27

Re: Haute Route z gorskim kolesom (skoraj) :: Verbier - Zerm

OdgovorNapisal/-a Pokora » 04 Sep 2013 22:44

ej Miha, lepo in doživeto si tole napisal, sem tudi jaz uživala in "trpela" ob branju, ob gleanju slik pa sm le uživala :)
Kdor prehitro pride, ne zna uživati.
Uporabniški avatar
Pokora
članica
 
Prispevkov: 1711
Pridružen: 05 Apr 2004 14:28
Kraj: Ljubljana

Re: Haute Route z gorskim kolesom (skoraj) :: Verbier - Zerm

OdgovorNapisal/-a diver » 08 Sep 2013 10:55

@problematiks: takšne ture so svojevrstno doživetje. Glede spanja si nismo preveč belili glave in smo ubrali najlažjo možnost, da spimo tam, kjer je na koncu dneva sigurno, da bomo dobili posteljo. To so pa večji kraji. Drugače bi se nam lahko zgodilo, da bi morali odpeljati še kakšno uro ali dve, že tako smo ponavadi prišli na cilj okoli 19.00 (povsem dovolj zjebani). Smo čez dan raje uživali in fotkali, kot pa se ukvarjali s turističnimi uradi :wink:
Spust iz Maidpassa v Gruben je relativno neproblematičen, težava je samo v tem, da si po štirih dneh že malo zjeban in popušča koncentracija (še posebej, ko imaš v mislih že mrzlo pivo v dolini).

@MAAC: Tisti projektor je poden od podna, samo za inventarno številko in čisto nič drugega.

@Pokora: me veseli da si "trpela", mi smo tudi zelo trpeli :D
Uporabniški avatar
diver
član
 
Prispevkov: 106
Pridružen: 24 Avg 2008 18:49
Kraj: Ljubljana


Vrni se na Slike in video kolesarskih ter ostalih poti



Kdo je na strani

Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov

cron