Ista ekipa, isti konji,… kot leta 2013.
Dolomiti di Brenta Bike je tura z »uradno traso« okoli pogorja Brenta. Za nas je bila dobra osnova, ki smo si jo priredili tako, da je bilo čim manj asfalta, prometa, ljudi in čim več kolovozov, makadama in singlc.
Dan 1 :: pot Ljubljana – Madonna di Campiglio in vzpon na Rif. Graffer, 28.6.2015
Ker je bil prtljažnik za na kljuko popolnoma nov in za montažo štirih koles smo eno uro igrali tetris, kako namestiti vse štiri kolesa.
Dokončni odgovor je nemogoče in je tako eno kolo romalo v prtljažnik avtomobila.
Ker je bil plan še isti dan narediti cca 1000 vm smo se ustavili v Dimaru, kjer smo želodce napolnili s pašto.
Po zadnji iteraciji pakiranja nahrbtnika na parkirišču gondolske žičnice nad Madonno di Campiglio pri golf igrišču na višini 1640 m smo začeli našo pet dnevno pedeliranje.
Pot, ki pelje do Rif. Graffer je makadamska oskrbovalna cesta za zgornjo postajo gondole in gostišča Rif. Stoppani. Večinoma časa poteka po trasi smučišča. Posledično je tudi naklon temu primeren.
Po dveh urah smo le pribrcali do Rif. Graffer (2261) in se odločili, da pogledamo iz vrha na drugo stran. Tako smo se nadaljevali vzpon do zgornje postaje gondole na Passo del Groste (2442), kjer smo bili poplačani z razgledi.
Celotna pot je skoraj popolnoma vozna, razen cca. 100 vm od Rif. Graffer do vrha, kjer je potrebno malo poriniti.
Prenočili smo na Rif. Graffer. Tudi letos ni šlo brez kolerabe, nektar za mehčanje mišic pa itak.
Statistika dneva: 860 vm, 10 km
Dan 2 :: Rif. Graffer – S. Lorenzo in Banale, 29.06.2015
Zjutraj smo se prebudili v megleno in oblačno jutro, vendar na srečo ne mrzlo. Po zajtrku smo začeli s spustom proti M. ga Pezzoi / Rif. M. Spinale. Spust od Rif. Graffer poteka najprej po makadamski cesti za vzpon (zgornji del peš poti je prepovedan za kolesarje), kjer po 200 vm ujameš potko 331, ki te po plastnici z minimalnimi vzponi in spusti mimo Lago di Spinale pripelje do Rif. M. Spinale (2104 m).
Od tu je zopet sledil spust, kjer smo pod postajo žičnice poiskali potko v levo (brez oznake), ki se je čez čas priključil na pot 382, katera nas je pripeljala do Rif. Vallesinella (1513 m). Singla je na določenih delih zahtevna, tako da je potrebno kakšen del tudi prehoditi, na koncu pa so nas pričakale stopnice.
Sledil je spust po potki, nad kanjonom kanjon, ki se konča s slapom. Sledil je vzpon po makadamski poti po dolini Agola do Lago di Val d´Agola (1588 m). Od tu je potrebno 200 vm kolo potisniti/nesti do Passo Bregn de L´Ors (1836 m). Pred vzponom je bila postavljena tabla »prepovedano za kolesa – Carry Bikes only«, ki smo jo seveda upoštevali.
Roko na srce, vzpon niti pod razno ni vozen.
Na poti smo srečali tri takšne table, ki so bile postavljene na popolnoma razumljivih mestih. To pomeni, da je na tistih delih poti veliko pohodnikov ali pa je pot takšna, da bi se pot s kolesom preveč uničevalo.
Sledil je spust preko Passo del Gotro (1847) in planšarije M. ga Movlina do križišča cest (1575 m) nad M. ga Stablei. Spust večinoma poteka po makadamski cesti. Tu se uradni Brenta bike spusti po cesti v dolino Val Rendena. Mi smo se odločili, da probamo prečiti po poti št. 350 do Passo Malghette (1723 m) ter spust v Ragoli. Na začetku se je potrebno dvigniti po vlaki za cca. 200 vm (ni vozno), ki te pripelje na pot št. 350, katera predstavlja dolgo prečko. Prečka je prvi dve tretjini vozna z nekaj vmesnimi anomalijami (do drugega bivaka – Casina Pozza).
Zadnja tretjina pa je na žalost popolnoma nevozna. Tako je potrebno kolo slabo uro nesti do Passo Pozza. Od Passo Pozze sledi lep spust do Ancisa, od koder pelje strma betonska pot v Ragoli (520 m). Ker se je dan počasi končeval smo do načrtovane destinacije S. Lorenzo in Banale (760 m) odkolesarili po cesti, ki nudi razgled na kanjon in Lago di Ponte Pia.
Presenetil nas je promet na cesti, ki ga praktično ni bilo.
Prenočili smo v La Casa di Wilma, kjer nas je prijazni lastnik z avtom odpeljal do Ristoro Dolomiti, kjer smo se kraljevsko najedli in napojili (oboje toplo priporočamo).
Statistika dneva: 1660 vm, 62 km
Dan 3 :: S. Lorenzo in Banale - Andalo, 30.6.2015
Zbudili smo se v prekrasno sončno jutro. Za ogrevanje smo imeli asfaltno cesti do odcepa za Ranzo, ki te po kratkem spustu in 250 m vzpona po gozdni potki pripelje na makadamsko cesto, ki preči pobočje do Ranze. Od Ranze do odcepa za Monte Gazza se odpre razgled na dolino vse do Gardskega jezera.
Vzpon proti Monte Gaza (1788 m) bi lahko poimenovali »male šajbe«, saj je sledilo 1000 vm brutalnega vzpona po asfaltu (hvala za asfalt), saj je naklon ne popusti, na koncu pa se postavi »navpično«.
Poplačilo za vzpon predstavlja idilična planoto,
ki nudi razgled na vrhove Brente in Lago di Molveno. Na zasluženem počitku je zaloga klobas teknila!
Po prečenju celotnega pobočja Monte Gazza od Passo di S. Giovanni (1667 m) je sledil super spust po gozdni singli (pot 643) proti Andalu – do postaje gondole.
Od postaje gondole do Andala je na žalost pot 643 popoln Rock 'n' Rol, brez posebnih užitkov. Za ta del je bolje najti kakšno alternativo.
Andalo (1010 m)
je postregel z zanimivo statistiko, saj nihče od gostov ni bil mlajši od penzionista. Mesto privatnih hotelčkov za penzioniste. Morda smo samo prišli v napačnem terminu.
Statistika dneva: 1450 vm, 37 km
Dan 4 :: Andalo – Rif. Peller, 1.7.2015
Končni cilj dneva je bil Rif. Peller (1990 m). Pot od Andala do Clesa, kjer se prične vzpon proti Monte Peller poteka ob vznožju masiva Brenta in bi ga lahko opisal z »gor, dol, gor, dol,…« brez kakšnih posebnih razgledov. Še posebej na oblačen in od sopare meglen dan. Nekaj časa smo takšno kolesarjenje trpeli in gledali neskončne nasade jabolk.
Ko se nam je začelo frklati in smo bili polni idej smo sklenili, da se v Crescinu vkrcamo na vlak in 14 km do Clesa pogoljufamo.
Od Clesa do Rif. Peller je 1400 vm vzpona. Lepa cesta, sprva asfaltna, ki se kmalu spremeni makadam. Naklon je vseskozi enakomeren in lepo vozen, razen zadnjih 200 vm.
Razgled je celoten čas na Cles, Lago di Santa Giustina in nepregledne nasade jabolk.
Kolesarji na Rif. Peller so očitno stalni gostje, glede na pripravljena parkirna mesta.
Koča je manjša, z zanimivim oskrbnikom, ki najprej deluje nekoliko nejevoljno, v končni fazi pa ugotoviš, da je zelo prijazen gospod. Ker smo bili relativno zgodnji smo čas izkoristili za popoldansko sončenje, malico in mehčanje mišic.
Po večerji smo dobili v pokušino še vsa domača zdravila. Kočo definitivno priporočamo!
Statistika dneva: 1680 vm, 64 km (+400 vm z vlakom)
Dan 5 :: Rif. Peller - Madonna di Campiglio, 2.7.2015
Zadnji dan nas je najprej čakalo 1200 vm spusta v Male.
Načrt je bil spust po pešpoti 308 v Male, kar nam je tudi uspelo. Nekoliko smo se bali, da je pot strma, saj je na zemljevidu videti veliko kratkih serpentin. Pot se je izkazala za tehnično ravno pravšnjo, z voznimi serpentinami (brez pivotiranja), na nekaterih mestih strma, kamnita in nekoliko že razrita od vode. Povsem na koncu smo dobili še dodatek v obliki single od Male do Dimara.
Po kofetu na glavnem trgu v Dimaru (770 m) je sledilo dobrih 1000 vm vzpona proti Madonni di Campiglio.
Vzpon vseskozi poteka po makadamsko-kamniti cesti z večinoma zmernim naklonom ob potoku Meledrio.
Na koncu smo si privoščili še ogled Madonne di Campiglio in z večernim povratkom v Slovenijo končali sago o Brenti.
Jezdeci in fotografi: Maruša (prispevala večino slik), Andrej, Pečo, Miha
Link do ostalih slik: https://picasaweb.google.com/109568663797439692901/DolomitiDiBrentaBike28627201502
Statistika na drugi način:
0x izgubljen mobitel
0x zlomljen/počen ščitnik prvih zobnikov
0x poškodovan/udarjen zadnji disk
0x počena zračnica
0x tekaško prehitevanje kolesarja po levi
0x padec
