Tako kot v cestnem prometu se najdejo idijoti tudi med kolesarji ( gorskimi in ostalimi), kateri svojo brezobzirnost odražajo v načinu vožnje in brezbrižnosti do drugih udeležencev. Vendar pa na cesti še vedno srečujemo tako avtomobile, kamione, traktorje, ATV-je, kolesarje, pešce in še koga - vsi imajo legitimno pravico do uporabe ceste.
Da pa si ena sfera uporabnikov poti ( v konkretnem primeru planinci) pridrži pravico do enostranske odločitve o prepovedi / dovoljenju uporabe planinske poti zgolj v pohodne namene je tako, kot če bi motoristi zahtevali prepoved vožnje po cesti s kolesom ali traktorjem ( ker bi jih omenjeni "ovirali").
Na raznih turah sem že nič kolikokrat doživel, da so se planinci zmrdovali nad 2-3 kolesarji, ki so se pripeljali nasproti. Neglede na to, da smo se vsi
dobesedno ustavili cca. 10-15 m pred skupino planincev in jim omogočili nemoten prehod je bilo jasno videti, da planincem 2-kolesniki niso po godu ( izjave so bile raznorazne; " a to je pa sedaj že avtocesta?", " a vi veste da....", ).
Na spustu iz Čavna se je pripetilo enako. Cca. 30m naprej opazim planinca s palicami. Ustavim bicikel, se pomaknem skrajno desno iz poti, gospoda v srednjih letih lepo pozdravim, omenjeni me pogleda in v ne ravno prijetnem tonu reče; " Kaj ne veš, da je s "kulmi" prepovedano?". Rečem; "Prosim??". pa spet; "Kaj ne veš, da je s "kulmi" prepovedano po planinskih poteh". Nisem si želel pokvariti spusta s težakom, zato sem se mu zahvalil za pojasnilo in odpedaliral

.
Skratka, neka alergična reakcija na koesarje je vedno bolj prisotna, neglede na obzirnost, katero posvečamo planincem.
Po svoje jih razumem, saj verjamem, da se večina planincev odlično počuti na osamljenih poteh, ko v miru in tišini pešačijo itd. Verjetno jim vsako bitje, ki ne liči na planinca, srno, gamsa ali merjasca dobesedno pokvari doživetje in občutek, da so v "planinah"
Hkrati pa ne razumem mentalitete in prepričanja omenjenih, da je planinska pot / gozdna pot / itd. namenjena zgolj in le planincem samo zato, ker je "planinska" pot

.
Skratka, table gor, table dol, vozil se bom še naprej.
Trditve v stilu, gorski kolesarji uničujejo naravo / poti / habitat/ strašijo medvede itd. je pa zgolj priča za malu djecu. Naj samo povzamem pogost primer, ko v soboto / nedeljo dopoldan, na Slavniku srečam cca. 50 planincev s polnimi nahrbtniki sendvičev / plastenk itd. in 2 ( DVA) kolesarja, ki na vrhu spijeta pivo, pojesta štrudel in se spustita dol. Ja, če res dobro pomislim, sta omenjena dva kolesarja + moja malenkost kriva za erozijo poti, krušenje skal, izumiranje pingvinov in morda tudi globalno segrevanje. Naj dodam še, da smeti in odpadki na poti ( plastenke, pločevinke, ovitki čokoladic, olupki sadja) dejansko " padajo"iz odprtega nahrbtnika zgoraj omenjenih voznikov dvokoles. Kaj čmo, če je Dakine za en kurc in zadrge ne zdržijo

.
Pa LP