Osnutek Slovenske turnokolesarske poti (STKP)

Vse povezano z legalizacijo MTB.

Osnutek Slovenske turnokolesarske poti (STKP)

OdgovorNapisal/-a Poko » 05 Avg 2014 12:57

Komisija za turno kolesarstvo (KTK PZS) poziva vso zainteresirano javnost, predvsem pa planinska društva ter ostale organe PZS, da sodelujejo v razpravi o pripravi Slovenske turnokolesarske poti (STKP).

Osnutek Slovenske turnokolesarske poti (STKP)
Kdor hoče najde način - kdor noče najde izgovor !

Avantura šport
Uporabniški avatar
Poko
član
 
Prispevkov: 11
Pridružen: 18 Jun 2012 17:45
Kraj: Ilirska Bistrica

Re: Osnutek Slovenske turnokolesarske poti (STKP)

OdgovorNapisal/-a Matko » 07 Avg 2014 22:03

Je že odstranjeno !?

Tole je iz arhiva
NOVICE
torek, 5. avgust 2014, ogledov: 6
Osnutek Slovenske turnokolesarske poti (STKP)
Turno kolesarstvo | Poti | Društva |
Komisija za turno kolesarstvo | Komisija za planinske poti |
Objavil(a): Matej Ogorevc
Komisija za turno kolesarstvo (KTK PZS) poziva vso zainteresirano javnost, predvsem pa planinska društva ter ostale organe PZS, da sodelujejo v razpravi o pripravi Slovenske turnokolesarske poti (STKP). STKP je eden izmed večjih projektov na področju kolesarjenja in planinskih poti na slovenskem, zato se zavedamo, da brez tesnega sodelovanja z lokalnimi planinskimi društvi, lokalnimi skupnostmi ter ostalimi organizacijami na področju planinstva, turizma in gostinstva, projekt ne bo uresničen na nivoju kakršnega si želimo.
Na podlagi kritik, predlogov in komentarjev bo KTK PZS pripravila izhodišča ter predlog Slovenske turnokolesarske poti, ter ga predložila Upravnemu odboru PZS v odločanje na prvi naslednji seji, kar bo predvidoma v jesenskem času.

Vaše pripombe, predloge in konstruktivne kritike sprejemamo na elektronskem naslovu turno.kolesarstvo@pzs.si in sicer do ponedeljka 15. septembra 2014.

PDF Predvidena trasa STKP ( 415 KB)

Vsebinski razlogi obiskovalcev za obisk STKP:

Doživeti raznovrstnost slovenskega gorskega pokrajine s kolesom.
Kolesariti po odmaknjenih stranskih cestah, poljskih poteh in gozdnih vlakah, z malo prometa.
Zadovoljstvo ob opravljeni zahtevni poti.
Izbor prav te vezne poti na podlagi zaupanja v izkušnje načrtovalcev PZS.

Motivi PZS:

Razvijati dejavnost turnega kolesarstva,
povečati obisk okoli 50 planinskih koč mimo katerih poteka STKP,
spodbuditi zanimanje za planinsko manj obiskane predele sredogorja in nizkogorja,
pridobiti nove člane PZS z novo zanimivo ponudbo,
preko kolesarjenja spodbujati skrben odnos do narave in okolja.
STKP poteka skozi številne turistične kraje, ponuja priložnost za povezovanje planinske organizacije s turističnim gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi in občinami. Turni kolesarji so gostje z relativno visoko potrošnjo, na podlagi ekonomskih interesov turističnih ponudnikov se lahko delno uredi tako promocija kot tudi sofinanciranje projekta.

Vodila KTK PZS pri izbiri trase:

Krožna pot, ki obide vse pomembnejše slovenske gorske skupine (dolžina 1750 km, 50 000 višinskih metrov).
Osnovna trasa tehnično ni zahtevna, je pa mestoma naporna, ponekod bo potrebno kolo potiskati. V priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. Poti bomo postopoma dodajali kratke različice zahtevnejših spustov.
Pri pripravi osnovne trase smo upoštevali omejitve obstoječe zakonodaje, zato ne pričakujemo večjih zapletov. Za nekatere variante spustov bo potrebno doseči soglasje o dvonamenski rabi planinskih poti oz. dovoljenje za kolesarjenje na drugih poteh.
Pot vodi po na terenu preverjenih in ustaljenih poteh. To so vožnji namenjene markirane planinske poti (ceste, poljske poti in gozdne vlake), druge markirane poti (Marijina pot, Pot Alpe Adria ipd.), gozdne ceste in javne ceste.
Pot poteka skozi ključne točke slovenske planinske, narodopisne in tehnične zgodovine (Slovenski planinski muzej, Kugyjev spomenik, Alpinum Juliana, Informacijsko središče TNP Dom Trenta, bolnica Franja, rudnik Idrija, muzej in rudnik Mežica, spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, Pocarjeva domačija, itd.).
Kjer za to ni važnih vsebinskih razlogov se SPP in STKP ne prekrivata (primerno je dati priložnost tudi planinskim kočam izven SPP).
Občasno in iz različni razlogov bosta na voljo dve ali več različic poti (zaradi različnih možnosti prenočevanja, oskrbe, odločitve za obisk nekih drugih zanimivih točke, itd.).
Zagotovljena bo možnost prilagajanja dnevnih etap glede na fizične sposobnosti.
Obvezne točke na poti bodo vse koče in še nekaj drugih točk kot npr. Planinski muzej, Dom Trenta, Spomenik štirim srčnim možem v Bohinju ipd. Kolesar mora za diplomo zbrati žige oz. slike z vseh teh točk.
Pot nas pogosto vodi pod, za pohodnika nezahtevne, razgledne vrhove. Kolesarje želimo spodbuditi, da se na te vrhove podajo peš in tako ne prihajajo v konflikt s pohodniki (vrh kot npr. Košenjak, Peca, Olševa, Vivodnik, Debela Peč, Slemenova Špica, itd.). Ti vrhovi ne bodo obvezne točke poti.
Pri načrtovanju poti smo si prizadevali, da bi pot potekala v čim večji meri po manj prometnih poteh, predvsem makadamskih cestah in kolovozih ter dvonamenskih planinskih poteh. Povsod to ni bilo mogoče, zato pot ponekod preči večja urbanizirana območja, ponekod pa so razlogi naravovarstvene narave.
Izogibali smo se poti, ki jih množično obiskujejo pohodniki, poti, ki vodijo nad prepadnimi mesti in poti, ki vodijo v ključih zaradi nevarnosti proženja kamenja na kolesarje in pohodnike na nižje ležečih delih poti.
Pot je speljana tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želimo spodbuditi obiskovalce, da se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo in tudi vrnejo z vlakom.
Pot se ne ogiba naseljenim krajem, saj imajo turni kolesarji lahko le lahke nahrbtnike (največ 6 do 7 kg) in se morajo dnevno oskrbovati s hrano in pijačo, v bližini pa jim morajo biti tudi kolesarske delavnice ter trgovine z rezervnimi deli. Poleg tega so peš cone v starih mestnih jedrih primerne točke za druženja kolesarjev.

Tehnična izvedba:

Planinske poti, ki ne potekajo po javnih cestah, bomo označili z dvonamensko markacijo, na drugih markiranih poteh (ki jih ne upravlja PZS) pa bomo dodali dvonamensko markacijo na križiščih (v dogovoru z upravljavci), na javnih cestah pa se bodo uporabniki orientirali po prometnih usmerjevalnih tablah.
Pot se razdeli na odseke in določi skrbnike (markacijski odseki oz. turnokolesarski odseki PD).
V začetni fazi bomo pripravili dnevnik STKP za zbiranje žigov. Na spletu PSZ bodo na voljo osnovne informacije in GPS sledi vseh etap. Prav tako bomo zagotovili možnost pregleda posameznih etap, prenos sledi etap na GPS sprejemnik in obveščanje uporabnikov o stanju ter spremembah na trasi.
Pripravili bomo spletni forum z rubrikami za izmenjavo informacij med uporabniki in za njihove pripombe.
STKP in druge turnokolesarske poti se vriše v planinske karte (vzpostavitev registra turnokolesarskih poti).
Čas bo pokazal ali je smiselno izdati knjižico kart z vrisano STKP oz. klasični vodnik.
V planinskih kočah ob poti bo potrebno omogočiti hranjenje koles v zaklenjenih prostorih, sušenje opreme, dobrodošel bi bil tudi osnovni nabor orodja za popravilo koles. Načrtujemo pripravo kriterijev za podelitev naziva »Kolesarjem prijazna planinska koča«.

Pogoji za uspešen zagon in izvajanje projekta:

Priprava aplikacije na spletni strani PZS.
Dogovor s PD ob trasi poti za tvorno sodelovanje:
- ureditev dvonamenskih poti, kjer je to nujno potrebno,
- sodelovanje markacistov in turnih kolesarjev pri vzdrževanju,
- ureditev varne hrambe koles v planinskih kočah.
Dogovor s Slovenskimi železnicami za sprejem manjših skupin kolesarjev brez predhodne najave na vse lokalne vlake. Sedaj imamo pogosto težave, saj je to odvisno zgolj od dobre volje sprevodnika.


Komisija za turno kolesarjenje


http://www.pzs.si/javno/KTK/ktk_tabor/k ... t_2014.pdf

Kako naj komentiramo, če je zemljevid velikosti poštne znamke?
Matko
član
 
Prispevkov: 441
Pridružen: 04 Nov 2004 23:08


Vrni se na Zakonodaja, legalizacija in sorodno.



Kdo je na strani

Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov

cron